Kozjanska narodna noša

Pred drugo svetovno vojno je bilo ime Kozjansko komajda znano. Za širše območje se je ime Kozjansko uveljavilo šele po drugi svetovni vojni. Uveljavilo se je zaradi posebne vloge pokrajine med narodnoosvobodilnim bojem. Svet med Bočem in Bohorjem ter ob levem bregu spodnje Savinje in Save je bil posebno partizansko operativno področje. V tem delu je v glavnem upoštevano ozemlje, ki ga omejujejo na severu Žusem in Rudnica, na jugu Bohor in Orlica. Na vzhodu obsega okolico Kozjega in Podsrede, na zahodu pa naselja okoli Lisce in tostran Laškega do Svetine.

Najstarejši znani opis moške noše s Kozjanskega je iz leta 1796, moške in ženske noše pa iz prve polovice 19. stoletja. V drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja so žensko obleko sestavljali: dolgo in v pasu prerezano krilo z modrcem raznih barv, beli platneni rokavci, bel platnen predpasnik, škornji ali visoki čevlji in največkrat bela platnena peča. Od posameznih kosov vzbujajo pozornost različni, dokaj umetelni načini zavezovanja peče. Nekateri izmed njih spominjajo na zavezovanje peče na Kranjskem v Valvasorjevem času. Iz 1821. leta obstaja natančnejši opis ženske obleke iz gosposke Podsrede. To je bila jopa iz sivega grobega sukna, obšita okoli vratu in na zavihkih z žametnimi, nepristnimi zlatimi ali srebrnimi trakovi, krilo iz raševine, cajga ali platna, spodaj obrobljeno s svilo, taftom, barvanim platnom ali okrašeno le z obšitkom, s prsnim životcem iz svile, drugega blaga, pisanega ali belega platna. Kadar je to oblačilo iz raševine, se imenuje mezlanka, če pa je iz cajga ali platna, se imenuje janka; nadalje predpasnik iz cajga, modrega ali belega platna, avba s formom iz rožastega cajga ali barvnega platna, z zadnjim delom iz muslina ali nabranega, naškrobljenega belega platna, naglavna ruta iz muslina ali finega platna, rožasta ovratna ruta, poleti nogavice iz rdeče valne in čevlji z majhnimi kositrnimi zaponkami, pozimi škornji s petami, podvezani s krajci, naposled pas iz kositra, bele pločevine ali rumene žice.

Pod vplivom mestne mode se je proti sredini 19. stoletja spremenil predvsem pražnji oblačilni videz. Glavno zaslugo za to ima uporaba industrijsko izdelanih volnenih, bombažnih in svilenih tkanin.

V drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja so moško nošo sestavljale poleg bele srajce nekako do podkolen krojene suknene ali irhaste hlače, visoki ali nizki čevlji ali škornji in temen klobuk s širokimi krajci ter nizkim oglavjem. Obstaja tudi nekaj kasnejši opis noše posestnika s Planine iz leta 1796. Nosil je rjavo svileno ruto in srajco z ovratnikom, ki ga je zavihal čez ruto, dalje rdeč telovnik z belimi gumbi, modre volnene nogavice, dolge hlače iz črnega usnja z belimi gumbi, škornje do kolen in suknjič iz modrega blaga, prav tako z belimi gumbi, s katerimi so bili okrašeni še rokavi. Nosil je tudi star moder plašč z dvema ovratnikoma.