Narodna noša v Zilji

Nabornico je zamenjal velik, pravokotno krojen in gladek ovratnik. V glavnem so rokavce izdelovali iz domačega platna ali belega industrijskega blaga. Večina ima v zapestju prišite ročno kvačkane ali strojne bele čipke. Spodnja krila so bila dolgo ali kratko krojena, na robu pa so imela prišit volan. V sestavi dekliške, plesu namenjene noše je znan dodatek, ki je bil namenjen poudarjanju bokov. Dodatek h krilu je bil iz grobega lanenega platna kot neke vrste zelo kratko krilce na pas. Kasneje ga je nadomestilo trdo poškrobljeno ozko krilo. Srajce in kombineže so bile sprva krojene iz enakega blaga kot rokavci in spodnje krilo, kasneje tudi iz pisanega bombažnega blaga. Spodnja srajca je bila hkrati tudi spalna srajca. Spodnje hlače so bile sprva spredaj preklane, spodaj pa so imele čipko. Ziljanke so jih nosile pod spodnje krilo in sicer tako, da se je čipka videla. Nedrček se je uveljavljal počasi. Sprva so ga ženske nosile čez srajco in je segal malo čez pas. Kratko krilo z životcem, ras, so nosile slovenske Ziljanke vsaj že sredi 18. stoletja. Krila so bila široko in bogato nagubana, krojena iz zelenega in rjavega mezlana, životec pa kratek in izrezan in ima spredaj zelenosvilen pisan in z zlatom vezen prsnik. Krila so bila tudi iz rdeče raševine. Na spodnjem robu kril je bil prišit okrasni trak. V delu Ziljske doline so slovenske Ziljanke nosile dolgo krilo z životcem. Krilo je bilo iz cica, prav tako životec. Proti koncu 19. stoletja so taka krila prevladala tudi pri tistih Ziljankah, ki so sicer nosile ras. Krilo z životcem je tako kot drugje izpodrinilo dolgo krojeno krilo na pas. Prsnik se omenja v zadnji četrtini 18. stoletja. Ženske so si ga pritrjevale spredaj na izrezan životec. Bil je podobno krojen kot na ostalem alpskem ozemlju. Kasneje je prsnik nadomestile naprsne rute, ki so bile pisane ali rožaste , narejene iz bombaža ali perkala. Predpasnik je sestavni del starejše in mlajše noše pri Zilji. Poleg dolžine so se spreminjale tudi barve in kroji. Pas je stalni dodatek k starejši, predvsem pražnji noši. Znano je troje vrst pasov: usnjen pas z zakovicami, usnjen s pavjimi tulci vezen pas in navaden usnjen pas. Pasovi so krojeni praviloma iz rdečega usnja, podloženi z grobim domačim platnom. Na nekaterih pasovih so dodani usnjeni trakci rdeče, rumene in zelene barve. Jope so se uveljavile okoli leta 1838. Bile so kratko krojene z nabranimi rokavi največkrat iz sukna ali cica. Kožuhi so bili iz ovčje kožuhovine in sicer se omenjajo kratki in dolgi. V primerjavi z moškimi kožuhi ženski niso umetelno vezeni na hrbtnem delu. Ogrinjalne rute so ženske nosile ob dežju. Narejene so bile iz platna. Iz pred prve svetovne vojne so ohranjene kvadratno krojene ogrinjalke, ki imajo na robovih daljše rese. Ogrinjalke so kasneje izpodrinile jope. Plašči so bili redki, saj so bili dosegljivi le premožnejšim. Ženske nogavice se od moških ne razlikujejo, omenimo naj le še golenice. Golenice so bile brez stopal in kraj še kot nogavice saj so segale le malo čez meča. Od 19. stoletja naprej se omenjajo podveze. Opisi kažejo na to, da so ženske nosile bele nogavice z rdečimi volnenimi in dva prsta širokimi podvezami, ki so bile zvezane pod kolenom. Podveze so bile sprva le trakovi v rdeči, zeleni ali modri barvi. Kasneje so prišle v modo elastične podveze. V Bačah so nosile tudi usnjene podveze. Oblika ženskih čevljev se je velikokrat menjala. Koncem 18. stoletja so prevladovali nizki, s trakiovi ali z jermeni prevezani čevlji, kasneje tudi oprijeti visoki čevlji na vezalke. Za vsak dan so ženske nosile doma narejene bote, ki so jih naredile iz starega blaga. V drugi polovici 18. stoletja so se Ziljanke pokrivale z rutami, klobuki in pečami.

NAKIT IN PRIČESKA

Pri Zilji so se kitili razmeroma skromno. Uhani so se pojavili šele v 19. stoletju, vendar se niso kdo ve koliko razširili. K rasu so ženske nosile okrasne sponke. Okrasnega in praktičnega pomena so bile pri moških in ženskah ure z verižico, ki pa so izpričevale premožnejšega nosilca. Lase so si žensle spletale v dve kiti in si jih nato ovile okoli glave, moški so imeli kratke pričeske.

OBLEKA IN VEROVANJA

Vsaj ponekod ob petkih niso prali obleke, ker so verovali, da na ta dan oprana obleka privlači strelo.
Nevesta si ni smela sama sešiti obleke, saj bi bila nesrečna v zakonu.