Kostel je manjša, zemljepisno dokaj razgibana pokrajina, ki leži na jugovzhodni meji Slovenije. Redko naseljeno, močno gozdnato, predvsem z listnatim drevjem obraslo pokrajino označujejo značilne kraške planote s številnimi vrtačami in vrhovi ter terasast plazovit svet in ravnice ob Kolpi. Meja kostelske pokrajine teče od Grglja do Srobotnika ob Kolpi, odtod po pobočju zahodnega roba gozda Stružnica in čez podolje med Dolenjo Brigo in Jesenovim vrhom mimo Ajblja in Kaptola na Ograjsko gmajno, nakar se nadaljuje po robu Zdihovske stene, po vrhu Jelovice in po grebenu nad Kolpo do Crrglja.

ŽENSKA IN MOŠKA NOŠA STAREJŠEGA KROJA

V poglavitnih potezah se starejša kostelska noša sklada z nošo belokranjskih in tudi bližnjih hrvaških sosedov. Hlače starejše moške noše so krojene iz belega grobega lanenega, redkeje konopljenega platna. Širina platna ustreza eni hlačnici. Spodaj so hlače zarobljene z ozkim robom ali pa imajo resice. Hlače se v pasu zavezujejo z vrvico. Kasneje so prišle v modo rajthozne, ki so bile narejene po vzoru jahalnih hlač. Robače, so bile narejene iz platna in so jih nosili vrh hlač nekako do srede stegen. Bile so zelo široke in spredaj prerezane skoraj do pasu. Poleg ozkega ovratnika so imele nekatere srajce tudi ožji koničast ovratnik in prav tako ožje ali širše manšete. Zapenjali so jih z dvema trakovoma ali z gumbi. Srajca je morala biti prepasana in sicer sta znani dve vrsti pasov: volnen z rdečimi, črnimi in temnoplavimi progami, ki so si ga moški dvakrat opasali in potem samo prevrgli na levem boku in usnjen pas iz rjavega ali črnega usnja z zaponko, ki se je zapenjala na sredini.