Antika

Grki
(1600 - 100 pr. n. št.)

Osnovo grškega oblačenja so sestavljala preprosta oblačila štirikotnih oblik: hiton (moško in žensko platneno oblačilo), hlamida (volneno kvadratno ogrinjalo) in peplos (žensko oblačilo, speto s sponkami). Grško obdobje delimo na arhaično, klasično in helenistično obdobje. Oblačila arhajskega obdobja so spominjala na obliko dorskih stebrov. Okraševali so jih z drobnimi geometrijskimi vzorci, vezenimi, vertikalnimi progami in obrobami.
Za klasično obdobje so bili značilni preprosti materiali ter enostavnost in eleganca bogato nagubanih oblačil, na katerih se je odražal jonski vpliv.
V helenističnem obdobju so Grki izdelovali razkošnejša in barvitejša oblačila z bogatimi gubami, mehkih in ukrivljenih linij.
V vseh svojih obdobjih so Grki najpogosteje uporabljali oblačila bele barve. Lepota enostavnih, nagubanih oblačil je poudarjala skladnost človeških telesnih razmerij.
Grki so v glavnem hodili bosi, nosili pa so tudi preproste sandale z jermeni, s plutovinastim ali lesenim podplatom, imenovane krepide in usnjene škornje.

Etruščani
(700 - 150 pr. n. št.)

Osnovno oblačilo Etruščanov sta sestavljali anatomsko oblikovana tunika in pravokofio ali polkrožno oblikovano ogrinjalo. Njihova umetnost je bila pod grškim vplivom.
Posebnost etruščanske obutve so bila orientalska kljunasta obuvala.

Rimljani
(400 pr. n. št. - 500 n. št.)

Osnovo oblačilo obeh spolov je sestavljala tunika, ki so jo nosili preko lanenega, v pasu prevezanega predpasnika. Preko tunike so nosili različne oblike ogrinjal. Vplivi grške arhitekture se odražajo tudi v rimljanskih oblačilih. Značilno vrhnje oblačilo dostojanstvenikov je bila obsežna toga polkrožne oblike. Poleg oblačil so tudi obuvala odražala statusni položaj posameznika. Najbolj razširjena obutev so bili sandali z jermeni, nosili pa so tudi natikače in usnjene škornje. Sandali so bila vsakdanja obutev, zaprta obuvala pa so uporabljali samo ob svečanih priložnostih.